Knjižnica Miklova hiša Ribnica

V slovenskem prostoru je relativno malo skupin, ki bi se ukvarjale z zgodnjimi glasbenimi praksami – še posebno tistimi, ki izvirajo iz časa pred barokom. Eden od možnih vzrokov za to je, da so v naši ljudski glasbi starejše plasti izročila zelo zabrisane, saj je le-ta zakoreninjena predvsem v romantični estetiki 19. stoletja. Iz tega časa izvirajo tudi glasbeni instrumenti, ki bi jih pri nas lahko označili za ljudske. Najbolj tipični, kot je na primer harmonika, pa so svoje predhodnike izpodrinili šele v 20. stoletju. Most, ki ljudske glasbe mnogih evropskih narodov neposredno povezuje s t. i. staro glasbo, pri nas žal ni več prehoden.

Premoščanje omenjene vrzeli je bila ena od glavnih spodbud za ustanovitev in delovanje ansambla Capella Carniola. Za njena ustvarjalna prizadevanja so nadvse pomembni sledovi srednjeveške bordunske in modalne glasbe, ki so se kot nasprotje novoveške tonalnosti delno ohranili predvsem v ustnem izročilu obrobij našega etničnega prostora. Na Slovenskem tudi ohranjenih srednjeveških glasbenih zapisov žal ne poznamo. Izjeme so le nekateri drobci, namenjeni liturgični uporabi. Za odkrivanje pozabljene zvočnosti so zato izredno pomembne upodobitve glasbenih instrumentov na slovenskih gotskih freskah. Za mnoge od njih smemo sklepati, da so bili pri nas tudi v praktični uporabi. Njihovo rekonstruiranje in uporaba v glasbeni praksi dajejo ansamblu svojevrstno avtentičnost, obenem pa ga povezujejo tudi s širšim evropskim prostorom.

Značilnost ansambla je tudi raziskovanje različnih evropskih historičnih plesnih praks, kar predstavlja osrednjo temo koncertnega programa, poimenovanega De arte saltandi ali slovensko O umetnosti plesa, ki smo ga povzeli po znanem traktatu italijanskega plesnega mojstra iz 15. stoletja Domenica di Piacenze. V njem poskušamo prikazati različne pojavne oblike prepletanja glasbe, poezije in plesa, ki jih je srednji vek največkrat povezoval v nerazdružljivo celoto.

Umetniški vodja ansambla
Janez Jocif

Spored:

Ljudska pesem:
Riba Faronika, odlomek

Ljudska iz Podmelca na Tolminskem:
Riba faronika

Hildegarda Bingenska, prevedel Primož Simoniti:
O sveti Mariji, odlomek

Libre Vermell (Španija, 14. st.):
Stella splendens

Libre Vermell (Španija, 14. st.):
Cuncti simus concanentes

Anonimno, prevedel Primož Simoniti:
Pomladna

Ljudska iz Bele krajine:
Cveče mi polje pokrilo

Moniot d'Arras (deloval med 1230 in 1250):
Ce fut en mai

Niedhart von Reuenthal (cca 1190 – cca 1237):
Maienzit

Paolo Santonino, prevedel Primož Simoniti:
Popotni dnevniki, odlomek

Guglielmo Ebreo (cca 1420 – cca 1484):
Amoroso

Guglielmo Ebreo (cca 1429 – cca 1484):
Voltati in ca Rosina

Domenico di Piacenza (cca 1400 – cca 1470):
Rostiboli gioioso

Paolo Santonino, prevedel Primož Simoniti:
Popotni dnevniki, odlomek

Thoinot Arbeau (1519 – 1595):
Branli
Pinagay
de Chevaux
Charlotte
d'Ecosse

Ljudska iz Istre:
Dajte, dajte ubogaime

Vabljeni, vstop je prost!