Škrabčev trg 21, Ribnica | |
T: | +386 (0)1 83 50 382 |
M: | +386 (0)41 390 057 |
E: | illsikrib@rib.sik.si |
V slovenskem prostoru je relativno malo skupin, ki bi se ukvarjale z zgodnjimi glasbenimi praksami – še posebno tistimi, ki izvirajo iz časa pred barokom. Eden od možnih vzrokov za to je, da so v naši ljudski glasbi starejše plasti izročila zelo zabrisane, saj je le-ta zakoreninjena predvsem v romantični estetiki 19. stoletja. Iz tega časa izvirajo tudi glasbeni instrumenti, ki bi jih pri nas lahko označili za ljudske. Najbolj tipični, kot je na primer harmonika, pa so svoje predhodnike izpodrinili šele v 20. stoletju. Most, ki ljudske glasbe mnogih evropskih narodov neposredno povezuje s t. i. staro glasbo, pri nas žal ni več prehoden.
Premoščanje omenjene vrzeli je bila ena od glavnih spodbud za ustanovitev in delovanje ansambla Capella Carniola. Za njena ustvarjalna prizadevanja so nadvse pomembni sledovi srednjeveške bordunske in modalne glasbe, ki so se kot nasprotje novoveške tonalnosti delno ohranili predvsem v ustnem izročilu obrobij našega etničnega prostora. Na Slovenskem tudi ohranjenih srednjeveških glasbenih zapisov žal ne poznamo. Izjeme so le nekateri drobci, namenjeni liturgični uporabi. Za odkrivanje pozabljene zvočnosti so zato izredno pomembne upodobitve glasbenih instrumentov na slovenskih gotskih freskah. Za mnoge od njih smemo sklepati, da so bili pri nas tudi v praktični uporabi. Njihovo rekonstruiranje in uporaba v glasbeni praksi dajejo ansamblu svojevrstno avtentičnost, obenem pa ga povezujejo tudi s širšim evropskim prostorom.
Značilnost ansambla je tudi raziskovanje različnih evropskih historičnih plesnih praks, kar predstavlja osrednjo temo koncertnega programa, poimenovanega De arte saltandi ali slovensko O umetnosti plesa, ki smo ga povzeli po znanem traktatu italijanskega plesnega mojstra iz 15. stoletja Domenica di Piacenze. V njem poskušamo prikazati različne pojavne oblike prepletanja glasbe, poezije in plesa, ki jih je srednji vek največkrat povezoval v nerazdružljivo celoto.
Umetniški vodja ansambla
Janez Jocif
Spored:
Ljudska pesem:
Riba Faronika, odlomek
Ljudska iz Podmelca na Tolminskem:
Riba faronika
Hildegarda Bingenska, prevedel Primož Simoniti:
O sveti Mariji, odlomek
Libre Vermell (Španija, 14. st.):
Stella splendens
Libre Vermell (Španija, 14. st.):
Cuncti simus concanentes
Anonimno, prevedel Primož Simoniti:
Pomladna
Ljudska iz Bele krajine:
Cveče mi polje pokrilo
Moniot d'Arras (deloval med 1230 in 1250):
Ce fut en mai
Niedhart von Reuenthal (cca 1190 – cca 1237):
Maienzit
Paolo Santonino, prevedel Primož Simoniti:
Popotni dnevniki, odlomek
Guglielmo Ebreo (cca 1420 – cca 1484):
Amoroso
Guglielmo Ebreo (cca 1429 – cca 1484):
Voltati in ca Rosina
Domenico di Piacenza (cca 1400 – cca 1470):
Rostiboli gioioso
Paolo Santonino, prevedel Primož Simoniti:
Popotni dnevniki, odlomek
Thoinot Arbeau (1519 – 1595):
Branli
Pinagay
de Chevaux
Charlotte
d'Ecosse
Ljudska iz Istre:
Dajte, dajte ubogaime
Vabljeni, vstop je prost!
EventList powered by schlu.net
![]() |
Podaljšanje izposoje gradiva![]() 01 83 50 382, 041 390 057
|
![]() |
Rezervacija gradiva |
![]() |
Vpis v knjižnico |
![]() |
Pogosta vprašanja |