Miklova hiša
NAČRT NAKUPA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ZA LETO 2010
1. Oznaka okolja
Knjižnica Miklova hiša ima v svoji mreži tri organizacijske enote, in sicer osrednjo knjižnico v Ribnici in dve krajevni knjižnici, Sodražica in Loški Potok. Na območju je 13407 prebivalcev, od tega jih je v Ribnici 9305, v Sodražici 2148 in v Loškem Potoku 1954. Število prebivalstva se iz leta v leto zmanjšuje.
Glede na to, da so vse tri občine, v katerih Knjižnica Miklova hiša izvaja svojo dejavnost, zelo majhne, je knjižnica velikokrat edina ustanova, ki z omogočanjem dostopa do znanja ustvarja možnosti za razvoj okolja.
V naštetih občinah, ki tvorijo Upravno enoto Ribnica, imamo od vzgojno izobraževalnih institucij le osnovno šolo in vrtec. Srednje šole ni nobene in mladina od 15. leta dalje se šola drugje (večinoma vozači). Prav tako je iz vseh treh občin velika dnevna migracija na delo v druge kraje. V domačem okolju ljudje dobijo delo v majhnem številu domačih podjetij (predvsem lesna in kovinska industrija), veliko pa se jih ukvarja z obrtmi. Brezposelnost je majhna.
V dveh občinah, Ribnica in Loški Potok, je od lani dalje dom upokojencev, poleg tega je v ribniški občini tudi VDC in bivalne enote, kjer obravnavamo skupine s posebnimi potrebami. Na področju Upravne enote Ribnica živi tudi romsko prebivalstvo.
Glede na opisane razmere v pretežno ruralnem okolju, ki ga knjižnica s svojo mrežo pokriva, ima delo z uporabniki knjižnice, dejanskimi in potencialnimi, velikokrat »prosvetiteljski« predznak.
2. Informacijske, izobraževalne, raziskovalne in kulturne potrebe okolja
Knjižnica Miklova hiša s sodelovanjem z različnimi institucijami in s posamezniki ter s konstantnim raziskovanjem svojega okolja prepoznava informacijske potrebe svojega okolja. V svojo zbirko poleg periodičnega tiska vključuje tudi različne elektronske vire, velikokrat tudi v sodelovanju z OOK Novo mesto, uporabnikom posreduje informacije o gradivu in iz gradiva, veliko pozornost pa posveča tudi tisti sivi literaturi s področja domoznanstva, ki uporabnike informira o dogajanju v ožjem okolju (letaki, vabila, zloženke). Knjižnica zbira in predstavlja uradne dokumente lokalne skupnosti (gradivo za občinski svet, uredbe lokalne skupnosti). Splošne informacijske storitve opravlja knjižnica tudi s pomočjo temeljne referenčne literature. Posebno pozornost posveča Knjižnica Miklova hiša enaki dostopnosti referenčne literature za vse prebivalce (referenčna literatura v krajevnih knjižnicah)
Za zadovoljevanje izobraževalnih potreb okolja upošteva knjižnica pri nakupu strokovnega gradiva vse skupine uporabnikov: otroke, mladino, odrasle, skupine s posebnimi potrebami (VDC), prebivalce drugih etničnih skupin (Romi), ustanove (dom upokojencev), izobraževalne ustanove (strokovna literatura za učitelje in vzgojitelje), podjetja in obrtnike (publikacije s področja zakonodaje), interesne skupine (univerza za tretje življenjsko obdobje).
Za zadovoljevanje raziskovalnih potreb okolja knjižnica skrbi predvsem za nakup domoznanskega gradiva in zbiranje tega gradiva z darovi (diplomske naloge, raziskovalne naloge). Poleg tega knjižnica ponuja uporabnikom podatkovne zbirke tuje periodike in strokovne literature.
Kulturne potrebe okolja knjižnica pokriva z izborom, nakupom in predstavitvami leposlovnega gradiva za vse skupine uporabnikov: otroke, mladino, odrasle, posameznike s posebnimi potrebami (dislektiki, slabovidni – zvočne knjige), prebivalce drugih etničnih skupin (zbirka DVD-ejev za Rome). Prav tako v sodelovanju z drugimi institucijami (Muzej in Galerija Miklova hiša, OOK Novo mesto) knjižnica skrbi za izbor in dostop do digitalizirane kulturne dediščine (vnos in uporaba vsebin na portalu Kamra ).
3. Razvijanje branja, bralne kulture in informacijske pismenosti
Knjižnica načrtuje takšen nakup gradiva, s katerim bo lahko omogočala razvijanje branja in oblikovanja bralne kulture, vzpodbujala bralce za uporabo knjižnice in jim privzgajala bralne navade. Izbor gradiva za razvijanja branja in bralne kulture različnih skupin uporabnikov temelji predvsem na kvalitetnem izvirnem leposlovju in kvalitetnem prevodnem leposlovju. Knjižnica v nakup gradiva vključuje najmanj 50% od vseh subvencioniranih naslovov publikacij. Razvijanje branja in bralne kulture bo knjižnica vzpodbujala s predstavitvami gradiva, z motiviranjem za uporabo tega gradiva in s svetovanjem pri iskanju in izbiranju tega gradiva.
S kritičnim izborom strokovnega gradiva in informacij ter z motiviranjem uporabnikov za uporabo tega gradiva knjižnica spremlja in razvija informacijsko pismenost.
Z informacijskim opismenjevanjem knjižnica izobražuje svojega uporabnika za samostojno uporabo knjižničnega gradiva in drugih virov informacij ter za uporabo tehnologije za dostop do teh informacij (formalna izobraževanja – bibliopedagoške ure o iskanju informacij ter neformalna – osebna pomoč odraslemu uporabniku pri iskanju informacij).
4. Letni prirast gradiva glede na potrebe okolja v skladu s Standardi in glede na Nacionalni program
Glede na višino financiranja nakupa gradiva Knjižnica Miklova hiša v letu 2010 načrtuje 208 enot na 1000 prebivalcev in s tem ne dosega standardov oziroma smernic nacionalnega programa za knjižnično dejavnost. Zato bo ob upoštevanju potreb okolja knjižnica še skrbneje izbirala naslove, ki jih bo kupila, prav tako bo nadaljevala s svojo že ustaljeno prakso, namreč več naslovov, manj izvodov, tako da lahko pokrije vsaj približno polovico knjižne produkcije, seveda upoštevajoč tudi nakup publikacij v tujih jezikih.
5. Upoštevanje posebnih potreb okolja
Knjižnica zagotavlja dostop do gradiva za vse prebivalce območja s svojo knjižnično mrežo in s premišljenim nakupom. Za obe krajevni knjižnici načrtuje nakup temeljnega informacijskega in referenčnega gradiva, nakup strokovnega gradiva in leposlovja za odrasle ter za otroke in mladino.
Enakomeren dostop do gradiva knjižnica pokriva tudi z nakupom zahtevnejšega gradiva za osrednjo knjižnico, ki ga potem izposoja med oddelki oz. krajevnim knjižnicam.
Za skupine s posebnimi potrebami ( VDC, dislektiki, Romi, uporabniki iz doma upokojencev) knjižnica izbira tisto gradivo, ki je za te uporabnike primerno, dostopno in razumljivo.
Knjižnica posebnih zbirk zaenkrat ne oblikuje.
6. Aktualnost gradiva
Knjižnica svojo zbirko dopolnjuje z aktualnim gradivom in sodobno literaturo ter novimi izdajami, starejše gradivo kupuje le izjemoma.
V letošnjem letu bo knjižnica posvetila posebno pozornost:
- nakupu neknjižnega gradiva
- prenovi zbirke periodičnega tiska za odrasle in za otroke
- nakupu strokovnega gradiva s področja naravoslovja
- nakupu informacijskega in referenčnega gradiva
- nakupu učbenikov za srednje šole
- nakupu tujejezičnega gradiva
- in seveda nakupu subvencioniranega kvalitetnega gradiva slovenskega leposlovja ter kvalitetnega gradiva prevodnega leposlovja.
Knjižnica ima v svoji zbirki majhno število naslovov neknjižnega gradiva, poleg tega pa je veliko obstoječega gradiva potrebno odpisati (zastareli nosilci). Zato bo v letu 2010 knjižnica dala prednost pri nakupu kvalitetnih in poučnih DVD-jev in CD-jev za otroke in mladino ter DVD-jev (filmske klasike) za odrasle.
Ob pregledovanju zbirke periodičnega tiska smo ugotovili, da jo je potrebno prenoviti in sicer v smislu aktualizacije tega dela knjižnične zbirke. Zbirko bomo prenovili tako za odrasle kot tudi za otroke in mladino. Posebno pozornost bomo posvetili strokovnemu periodičnemu gradivu.
V letošnjem letu bomo večjo pozornost posvetili nakupu strokovnega gradiva in referenčnega gradiva. Strokovno gradivo bomo posodobili predvsem na področju naravoslovja, kjer je veliko odpisa in tudi vedno več povpraševanja. Pridobivanje informacijskega in aktualizacija referenčnega gradiva bo potekalo v sodelovanju z OOK Novo mesto, Knjižnica Miklova hiša pa bo posebno pozornost posvetila predvsem izboru in nakupu takšnega aktualnega referenčnega gradiva, s katerim bo lahko uporabnik pridobil kvalitetne vire informacij. Tudi nakup referenčnega gradiva je vezan na izločanje zastarelega gradiva.
V Knjižnici Miklova hiša je veliko povpraševanje po srednješolskih učbenikih, tako v smislu informacijskega gradiva kot pripomoček pri izobraževalnem procesu. Tudi to gradivo aktualiziramo in z izločanjem, nadomeščanjem in dokupovanjem izpopolnjujemo to zbirko. Gradivo je aktualno tudi za obe krajevni knjižnici.
Knjižnica bo v letu 2010 kupovala tudi tujejezično gradivo in sicer tako strokovno, kot leposlovje. Jeziki, v katerih je to gradivo: na področju stroke je to predvsem angleščina, na področju leposlovja pa poleg angleščine tudi nemščina, francoščina, italijanščina ter španščina.
Posebno pozornost bomo posvetili nakupu subvencioniranega gradiva in drugega kvalitetnega izvirnega leposlovja ter kvalitetnega prevodnega leposlovja.
Vse našteto ima pri nakupu prednost.
7. Zastopanost različnih vrst knjižničnega gradiva
Knjižnica načrtuje 0,20 enote knjižničnega gradiva na prebivalca, od tega 0,17 enote knjižnega gradiva na prebivalca, kar sicer ne dosega standarda, vendar se bo s skrbnim izborom gradiva in z zmanjševanjem izvodov knjižnična zbirka lahko primerno izpopolnjuje in dograjuje.
V knjižnici načrtujemo 120 enot tekočih naslovov informativnega periodičnega tiska v osrednji knjižnici, na organizacijsko enoto pa zaradi odprtosti, ki ne dosegajo standardov, le 15 enot periodičnega tiska.
Kot že rečeno, bomo v letošnjem letu kupovali več neknjižnega gradiva, in sicer 0,037 enote na prebivalca.
Načrtovano razmerje med strokovnim in leposlovnim gradivom je 60 : 40, delež naslovov za otroke in mladino pa je 25 % od vsega gradiva.
8. Enaka dostopnost knjižničnega gradiva za vse prebivalce na območju knjižnice
Osrednja knjižnica je odprta 53 ur na teden, obe krajevni knjižnici skupaj pa sta tedensko odprti 21 ur, knjižnica Sodražica 16 ur, Loški Potok pa 5 ur tedensko. Delež odprtosti organizacijskih enot glede na uredbo je 52,5%.
Dostop do vzajemnega kataloga imajo vse enote.
Načrtovani obrat izposoje knjižnične zbirke je 2,2, načrtovani delež včlanjenih prebivalcev pa je 25%.
Načrt nakupa gradiva za leto 2010 smo skupaj pripravile vse strokovne delavke Knjižnice Miklova hiša, oblikovala sem ga
Vesna Horžen
direktorica