Knjižnica Miklova hiša Ribnica

Škrabčev trg 21, Ribnica
T: +386 (0)1 83 50 382
M: +386 (0)41 390 057
E: illsikrib@rib.sik.si

Sklop A - Narečja

Sklop A narečja

  1. Koordinacija in vodenje aktivnosti

Namen in cilji:

•     Oblikovati skupino osmošolcev, ki jih zanima jezik.

•     Spodbuditi razmišljanje o narečju med mladimi.

•     Razmišljati o pomenu narečja, ki nas opredeljuje in določa. Je to kvaliteta ali morda breme?

•     Poglobljeno spoznati značilnosti ribniškega narečja.

•     Primerjati narečne govore različnih vasi v sklopu ribniškega narečja.

•     Primerjati narečje s pogovornim oz. knjižnim jezikom.

•     Poskusiti zapisati narečni govor (morda v poenostavljeni obliki, če bi se izkazalo, da je pravi fonetični zapis pretežak).

•     Obiskati starejše prebivalce Ribniške doline in z njimi posneti pogovore v narečju, tudi slikovno dokumentirati.

•     Posnetke preposlušati in jih zapisati.

•     Analizirati gradivo, ki bo pridobljeno na terenu.

•     Zbrati čim več narečnih besed, ki se danes ne uporabljajo več.

•     Predstaviti projekt:

o            v publikaciji,

o            v obliki bibliopedagoških ur za osmošolce OŠ dr. Franceta Prešerna v Ribnici

o            in za javnost v Knjižnici Miklova hiša.

•     Predvsem pa: osmisliti pri otrocih vrednost, kvaliteto in spoštovanje narečja, ozavestiti odnos do narečja…

 

Želeli  smo uzavestiti pozitiven odnos do narečne govorice, da znamo s pozornostjo in spoštovanjem prisluhniti starejšim, ki še kaj povejo po domače. Izvorno nas opredeljuje narečje, govor in prav narečna govorica (ribniško narečje) nam omogoča poistovetenje s krajem, pripadnost kraju, družini, koreninam. Narečje je naš prvi materni jezik, saj se moramo knjižnega jezika vsi naučiti.

Posluževali smo se kvalitativne znanstvene metode pridobivanja podatkov, kajti proučevanje narečja, s snemanjem in natančnim zapisom, nam je omogočilo, da smo prišli do ugotovitev, oziroma novega znanja podatkov/zapisov. Po tem ko je bil jasen cilj in določena metoda pridobivanja podatkov (pridobiti narečje, določiti informatorje in vsebino-primerna vprašanja), smo s pomočjo diktafonov, pridobili vsebino – novo znanje. Pridobljene informacije(novo znanje) smo povezovali z že znanimi informacijami (teorija). Torej, izbrali smo osem informatorjev, s pomočjo katerih smo pridobili dovolj gradiva za obdelavo. Posnete tekste smo prepisali, analizirali, obdelali in dokumentirali. Vse to smo zapisali v brošuri.

Knjižničarki Metka Kljun in Anica Mohar sva vodili in koordinirali celoten sklop o narečju. K sodelovanju sva povabili upokojeno učiteljico slovenščine prof. Marjano Starc, ki je svojo diplomsko nalogo posvetila ribniškemu narečju  in študentko slovenistike Vanjo Cebin, ki je v času projekta diplomirala.

V sodelovanju z OŠ dr. Franceta Prešerna in slovenistkami na šoli sva v knjižnico povabili učence osmih razredov. Začetno zanimanje je pokazalo kar nekaj učencev, več mesecev je na srečanja hodilo 10 učencev, nazadnje pa je ostala skupina štirih učencev, ki so z vsemi dejavnostmi projekt tudi dokončala. Skupina štirih mentorjev in učencev se je srečevala od novembra 2012 do junija 2013 (skupno smo imeli 31 srečanj). Na srečanjih smo se seznanili s slovenskimi narečji, ugotavljali od kod tako veliko narečji in narečnih skupin, podrobneje govorili o ribniškem narečju, značilnostih ribniškega narečja, se dogovarjali o terenskem delu (s pomočjo diktafonov posneti narečja), določili okvirne teme okrog katerih bo potekal pogovor na terenu, poiskali informatorje, poslušali in preposlušali posneto zvočno gradivo (z diktafonov oziroma preko računalniških programov), gostili dva informatorja, določali, kaj je potrebno ponovno povprašati zaradi zanimivosti ali nerazumljivosti slišanega, določili pravila zapisa zvočnega gradiva, zapisovali gradivo, ga prevajali. Prenos posnetega gradiva z diktafonov v računalnik in zapisovanje oziroma prirejanje zapisov v knjižni jezik je potekalo v poletnih mesecih (od junija do avgusta). V tem času je koordinacija  potekala po elektronski pošti, sms-ih in telefonskih pogovorih. Do sredine septembra je bila glavnina dela pripravljena, sledilo je večkratno lektoriranje vseh mentoric, večina tega dela je pripadla Metki Kljun in Anici Mohar.

  1. Delavnice o  narečjih (tri srečanja)

Izvedene so bile tri delavnice in sicer za otroke iz Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka. V Ribnici je delavnica obsegala štiri predstavitve, ki so potekale za osmošolce ribniške osnovne šole (to so bili vrstniki otrok, ki so sodelovali v raziskavi, 73 učencev). Predstavitve so potekale od maja do junija za vsak razred paralelke posamezno. Vsakemu razredu je bilo predstavljeno naše delo, iskali smo značilnosti ribniškega narečja, se pogovarjali o njihovem odnosu do narečja, koliko slišijo narečje, koliko ga govorijo, kdo ga govori …, v drugem delu smo poslušali odlomek zvočnega zapisa, in nato zapisan odlomek prevajali v knjižni jezik. Učencem je bila delavnica zanimiva, ugotavljali so, da oni bolj kot narečje uporabljajo sleng, da pa narečje slišijo doma, sploh pri starejših sorodnikih (stari straši, sosedje …).

Druga delavnica, je potekala na Kulturni dan za sedmošolce občine Sodražica (21 učencev) in tretja delavnica za sedmošolce iz Loškega Potoka (21 učencev). Vsako leto sedmošolci obeh šol obiščejo našo knjižnico v sklopu projekta Rastem s knjigo (Knjižnica Miklova hiša ima podružnici knjižnice v Sodražici in Loške Potoku). Letos smo v ta kulturni dan vključili ponudbo delavnice o narečih, ki je potekala podobno kot prej opisana za ribniške osmošolce. Tu smo lahko opazovali razlike v govorih teh krajev, ki se nekoliko razlikuje od ribniškega govora.

  1. Terensko delo
  1. snemanje tonskih zapisov (diktafoni)

Učenci so opravili terensko snemanje. Podlaga za snemanje so bila okvirna vprašanja, ki smo jih zastavili na naših srečanjih.

Teme: ZIMA IN ZIMSKI PRAZNIKI, OTROŠKEIGRE, PRIPOVEDKE V OTROŠTVU, ŠOLA…:

Za svoje informatorje so izbrali kar svoje stare starše ali starejše sovaščane, s katerimi se dobro razumejo. Na teren so odšli z diktafoni, ki so jih dobili na skupnih srečanjih. Torej so uporabili metodo snemanja. Kasneje so zvočno gradivo prenesli na računalnike in na USB ključke. Te so potem prinašali na srečanja, kjer smo jih na prenosnem računalniku poslušali.

  1. iskanje starih narečnih izrazov

Ob zbiranju zvočnih zapisov smo bili pozorni na več stvari: na stare izraze, ki jih v vsakodnevni govorici več ne uporabljamo (gredaše, vәrzϋkat, grenjerca …) in so vključeni v slovarček , na etnološki vidik pripovedi (navade ob običajih, obutev, obleka ….), na začetke in razvoj gospodarstva v Ribniški dolini …

  1. dokumentiranje

Dokumentiranje je potekalo na način, da smo gradivu, ki smo ga dobili na terenu čim prej oblikovali dvojnik na računalniku in ključku, da ne bi prišlo do neljube izgube gradiva. Dokumentirani (fotgrafirani) so tudi nekateri predmeti, ki se omenjajo v pripovedih.

  1. Jezikovna analiza
  1. zapis narečja – obdelava na računalnik

Učenci in mentorice so zapisali in priredili zgodbe svojih informatorjev. Zapisati narečje v pravem fonetičnem zapisu je bil za nas prevelik zalogaj. Obvladala ga je samo študentka Vanja Cebin, zato smo se odločili, da v tem zapisu zapišemo samo tri odlomke, vse ostale zapise pa smo zapisali v poenostavljenem narečnem zapisu. Potem, ko smo se dogovorili za pravila zapisa zvočnih zapisov, je prišel težji del. Izkazalo se je, da je z zapisom posnetkov zelo veliko dela. Zapise so delali vsi učenci in mentorice. Potrebno je bilo natančno poslušanje in zvest zapis. Za zapisovanje zvočnih posnetkov smo porabili neskončno število ur. Samega zvočnega gradiva je za šest ur, mi smo zapisali približno polovico gradiva. Pri zapisih nam je pomagala tudi študentka Jasna Mohar. Vse zapise v poenostavljenem narečnem zapisu smo tudi priredili v knjižni jezik.

Jezikovno analizo je za vsakega govorca (informatorja) zapisala Vanja Cebin. V publikaciji je analiza umeščena takoj za narečnim govorom posameznega pripovedovalca.

  1. Izdelava brošure
  1. Publikacija z rezultati

Sredi septembra so bili teksti in jezikova analiza toliko pripravljeni, da smo se začeli dogovarjati z oblikovalko, kako naj bi bila publikacija izdelana). Iz publikacije je razvidno, za kakšno zgradbo smo se odločili in kakšen je njen izgled. Opozorila bi na posamezne jezikovne analize in slovarček narečnih izrazov, ki je na koncu publikacije. Publikacija je izšla v novembru 2013, in sicer v 50 izvodih. Obsega 140 strani.

  1. Predstavitev (4 ponovitve) za osnovnošolske otroke

Predstavitve ozirom delavnica se je ponovila za vse osnovnošolce OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica. Učenci so se seznanili z delom krožka, razmišljali o narečju in imeli nalogo: narečni tekst v poenostavljenem zapisu prevesti v knjižni jezik. Učenci z branjem teksta niso imeli večjih težav, pri prevajanju pa je velikokrat prišlo do tega, da je stavčna struktura ostala v narečju, pa tega sploh niso opazili.

Kot rečeno v točki 2, je imela delavnica v Ribnici štiri ponovitve. Torej, štiri predstavitve so potekale za osmošolce ribniške osnovne šole (to so bili vrstniki otrok, ki so sodelovali v raziskavi, 73 učencev). Predstavitve so potekale od maja do junija za vsak razred paralelke posamezno. Vsakemu razredu je bilo predstavljeno naše delo, iskali smo značilnosti ribniškega narečja, se pogovarjali o njihovem odnosu do narečja, koliko slišijo narečje, koliko ga govorijo, kdo ga govori …, v drugem delu smo poslušali odlomek zvočnega zapisa, in nato zapisan odlomek prevajali v knjižni jezik. Učencem je bila delavnica zanimiva, ugotavljali so, da oni bolj kot narečje uporabljajo sleng, da pa narečje slišijo doma, sploh pri starejših sorodnikih (stari straši, sosedje …).

 

  1. Prireditev v Knjižnici Miklova hiša
  1. predstavitev aktivnosti in rezultatov
  2. priznanja udeležencem in mentorjem
  3. pogostitev za udeležence in povabljene

Predstavitev je potekala 20. 11. 2013 ob 18. uri v predavalnici knjižnice Miklova hiša. Program predstavitve smo oblikovale Marjana Starc, Metka Kljun in Anica Mohar. Predstavljen je bil projekt, potek projekta in vsebinska predstavitev publikacije. Sodelovali so vsi, ki so na projektu delali: osnovnošolci Maša Klun, Nejc Lovšin, Rok Ruparčič in Miha Novak ter mentorice: Vanja Cebin, Marjana Starc, Matka Kljun in Anica Mohar, vključeni pa so bili tudi informatorji. Predstavitev je potekala v dialogu med akterji. Aktivnim v projektu so bile podeljena priznanja. Prireditve se je udeležilo 80 ljudi. Na koncu prireditve je bila pogostitev za vse v dvorani.

  1. promocija – vabila(500 kom) in oglaševanje za prireditev

Zaključna prireditev je bila objavljena v lokalnem časopisu Rešeto in se oglaševali preko lokalnih medijev, radia Univox-a in televizije R kanal+. Vabila se je natisnilo v nakladi 500 komadov, da smo jih razposlali na fizične naslove. Pri obveščanju smo se posluževali tudi elektronskega poslovanja.

 

Iskanje po strani

RSS novice

Delovni čas in kontakt

Knjižnica Miklova hiša
telefon
01 83 50 382
041 390 057
Knjižnica Loški Potok
telefon
01 83 50 128
Knjižnica Sodražica
telefon
01 83 71 026

odpiralnicas

Koledar dogodkov

<< November 2017 >> 
 Po  To  Sr  Če  Pe  So  Ne 
    1  2  3  4  5
  6  7  8101112
1315171819
2526
272930   

Kakšnih dogodkov in prireditev bi si želeli ve? v knjižnici?
 
Kateremu pravlji?nemu junaku se podaljša nos, kadar se zlaže?