Sklop E: predavanja in okrogla miza
Koordinacija in vodenje aktivnosti
- 4 predavanja na temo identitete
Štiri samostojna izobraževanja so pod mentorstvom Nataše Tanko (ki sicer vodi bralni klub) izvedli strokovnjaki Sana Vita zavoda iz Ljubljane, ki izvajajo psihoterapijo za otroke, odrasle posameznike, pare in družine v različnih psiho-socialnih stiskah. Izobraževanje je namenjeno staršem, učiteljem in vsem, ki se kakor koli ukvarjajo z ljudmi v osebnih težavah. Posamezna predavanja so zaključena celota, celoten ciklus pa je dal odgovore na zapletena vprašanja kot so:
- Kako vzgajati in podpirati otrokovo odraščanje, da bo zadovoljen in uspešen v življenju
- Kaj storimo, ko smo pri vzgoji nemočni in kdaj poiščemo strokovno pomoč.
- Kaj so motnje vedenja in kako jih rešujemo.
- Kako postati učinkovit starš – kako razviti veščino postavljanja meja, kako preprečiti razvajenosti in čustveno izsiljevanje.
- Kaj vpliva na samopodobo mladostnika, kako graditi samozavest in samozaupanje.
- Kako deluje psihoterapija in zakaj nekaterih problemov v odnosih ne moremo razrešiti sami.
- Kako se kaže kriza partnerskega odnosa, kako jo uspešno rešujemo in kdaj potrebujemo pomoč.
- Kaj je zaljubljenost, ljubezen in kako gradimo identiteto v odnosu.
- Kaj je zasvojenost in kako jo zdravimo.
Nataša Tanko je v okviru svojega knjižnega kluba oblikovala aktivnosti - časovne, vsebinske in organizacijske dejavnosti, ki so dobile naslednje naslove in termine:
I.del: V iskanju identitete družine – kvaliteta zakonskega odnosa
Naslov predavanja: Kriza v partnerskem odnosu – kako nastaja, kako se odraža na otrocih in kako jo rešiti
Izvajalec: Marjan Gorup
Kraj: Knjižnica Miklova hiša
Datum: 20. 2. 2013 ob 19 uri
Število udeležencev na prireditvi: 50
V pogovoru se je skušalo odgovoriti na nekatera vprašanja kot so: Kaj je in kaj ni partnerska ljubezen, kaj je to strah pred bližino in katere obrambe uporabljamo, da bi se bližini izognili. Kako deluje na odnos zloraba seksualnosti, deloholizem in različne odvisnosti. Kaj je telesni, kaj čustveni in kaj duhovni vidik partnerskega odnosa. Kako poteka partnerska terapija. Kako ohraniti kvalitetne odnose do otrok v primeru razveze in kako se izogniti reševanja konfliktov, ne da bi pri tem zlorabili otroke.
II.del: V iskanju identitete mladostnikov – vzgoja značaja
Naslov predavanja: Biti mladostnik, najstnik – kako težka naloga je to za otroka in kako za starše
Izvajalec: Sonja Gorup Špenko
Kraj: Knjižnica Miklova hiša
Datum: 27. 3. 2013 ob 19 uri
Število udeležencev na prireditvi: 55
V pogovoru se je izhajalo iz tega, da so otroci ogledalo našega vedenja, prepričanj in dejanj. Glede na njihov karakter, osebnostne lastnosti in dinamiko v družini zrcalijo naše »senčne ali odrinjene« dele osebnosti in čustva. Izživljajo nezavedna pričakovanja do nas in do sebe. Prevzemajo vloge, ki jim jih nezavedno dodeljujemo starši «pridna punčka«, »mali upornik«, »rešitelj«, »klovn« itd..Njihove stiske pa se odražajo kot: osamljenost in izolacija; agresivno, izzivalno, nastopaško vedenje; samo-destruktivno vedenje, samo-poškodovanje; psiho-somatske motnje; duševni zapleti in post-travmatski stres, ki se pojavi v primerih hudih zlorab, smrti staršev, ločitev itd.. V pogovoru s koordinatorko Natašo Tanko, se je predstavilo, kako ukrepati, ko zaznamo hujšo stisko otroka, kako izraziti lastna pričakovanja do otrok, ne da bi jih pri tem poškodovali.
III.del: V iskanju identitete otroka – otrokove možnosti in dolžnosti
Naslov predavanja: Kaj je psihoterapija za otroke – kako pomagati otrokom, staršem in drugim vzgojiteljem kadar je hudo
Izvajalec: Marcela Noč Bogataj
Kraj: Knjižnica Miklova hiša
Datum: 24. 4. 2013 ob 19 uri
Število udeležencev na prireditvi: 60
Pogovor je temeljil najprej na prikazu bistvenih razlik med psiho-terapevtskim delom z majhnimi otroci in psiho-terapevtskim delom z odraslimi. Odgovorilo se je še na vprašanja: Kaj je otroška psihoterapija? Kako poteka? Kako je sploh mogoče izvajati otroško psihoterapijo z majhnim otrokom? Kakšni so načini dela? Kdaj do otroškega psihoterapevta? Koliko časa traja proces terapije? Kakšna je uspešnost psihoterapije otrok in mladostnikov? Bo moj otrok mislil, da je z njim nekaj narobe, če ga peljem k psihoterapevtu? Kako naj mu pojasnim, zakaj ga peljem tja in kakšna je pri tem udeležba in odgovornost staršev.
IV.del: V iskanju identitete družbe – značilnost časa v katerem živimo
Zasvojenost rak sodobne civilizacije - kako nastaja in kako jo zdravimo
Izvajalec: Marjan Gorup
Kraj: Knjižnica Miklova hiša
Datum: 15. 5. 2013 ob 19 uri
Število udeležencev na prireditvi: 50
Pogovor je bil namenjen prvenstveno vprašanju, kako zasvojenost v posamezniku nastaja. Je to rezultat naključnih dogodkov v življenju ali posledica notranje osebnostne naravnanosti. Jo sprožijo zavestne odločitve ali nastaja skozi celoten osebnostni razvoj od rojstva dalje. Je povezana z vzgojo in kakšno vlogo imajo pri tem starši, partner in drugi pomembni odrasli. Ima večina teh problemov svoje nastavke v otroštvu? V razvoju od rojstva do pubertete? Kakšne so razvojne pasti in problemi, ki se v tem obdobju pojavijo? Kakšne so različne oblike zasvojenosti, kakšne posledice povzročijo v posameznikovem vedenju, čustvovanju in odločitvah? Kako nevarna je zasvojenost za splošno zdravje posameznika in kako jo lahko zdravimo? Kaj lahko storimo sami in kdaj nujno potrebujemo pomoč stroke? Kakšno mesto ima pri tem psiho-terapevtska pomoč itd..
b. Okrogla miza (4 gostje in voditelj)
Vsebinsko, organizacijsko in časovno pripravo okrogle mize z ribniškimi ustvarjalci na temo Ribniška kultura in identitet je koordinira Nataša Tanko.
Izvajalci: Ivan Šega, Ana Češarek, Alenka Pahulje, Maruša Prelesnik Zdešar in koordinatorka okrogle mize Ana Porenta.
Kraj: Knjižnica Miklova hiša
Datum: 18. 9. 2013 ob 19 uri
Število udeležencev na prireditvi: 80
Ana Porenta, pedagogonja, pesnica in pisateljica, se je pogovarjala s pisateljem Ivanom Šego, kiparko Ano Češarek, z vodjo JSKD Ribnica Alenko Pahulje in novinarko Maruša Prelesnik Zdešar o njihovih področjih delovanja in ustvarjanja, kako so se (z)našli na svojem področju, kaj jih je v življenju nagovorilo, pa tudi o izzivih, s katerimi se soočajo.
Glede na to, da gostje delujejo v različnih območij kulturnega ustvarjanja, je beseda tekla o povezanosti njihovega dela s pokrajino, v kateri živijo, seveda pa nas bo zanimal tudi odziv okolja na njihovo delo.
Dotaknili so se tudi vprašanja, kako se v naši okolici spodbuja kulturno ustvarjanje, pa tudi, kako se kulturni krogi delovanja širijo onkraj geografske zamejenosti.
Ob koncu prireditve je bila pogostitev za vse sodelujoče in udeležence okrogle mize.
c. Promocija – vabila in oglaševanje
Dogodki so se oglaševali preko lokalnih medijev, radio Univox-a in televizije R kanal+, objavljeni so bili v lokalnem časopisu Rešeto. Vabila se je pošiljala po elektronski pošti kot tudi z natisnjenimi vabili (500 vabil na prireditev).
