Miklova hiša
NARAVNE ZNAMENITOSTI
Naravne znamenitosti na območju Ribniške doline so vezane predvsem na kraški svet in Dinarsko gorstvo. Flora in favna sta značilni za dinarsko gorstvo in vlažne močvirne travnike ob kratkih ponikalnicah.
Francetova jama
Pet metrov globoka jama v Mali gori pod Seljanom je dobila ime po jamarski ekipi, ki jo je odkrila. Med njimi je bilo kar 7 Francetov. Med kamenjem se odpira navpična votlina, konča pa se v poševnem lijaku, kjer je nakopičeno podorno skalovje. V jami je možno videti suhe ponvice in sigaste zavese. Ob vhodu v jamo stoji jamarski dom, ob izgradnji prvi tovrstni dom v Jugoslaviji.
Izvir Rakitnice
V Obrhu, kjer izvira Rakitnica, je zaradi vodovodnega zajetja nastalo manjše jezerce. Potok je dobil ime po rečnih rakih, ki jih je bilo v obilju še v začetku 20. stoletja. Rakitnica je najkrajša med ponikalnicami ribniškega polja, saj po kakem kilometru vijuganja po polju ponikne v številnih ponornih jamah pri istoimenski vasi. V času močnega deževja nastane ob strugi kraško jezerce z globino do 12 metrov. Kljub majhnemu padcu vode je pred drugo svetovno vojno tu delovalo več mlinov in žag, o čemer pričajo le še ruševine.
Izvir Ribnice
Reka Ribnica izvira v dveh kraških izvirih blizu Zadolja, pod Veliko goro. V velikih vijugah se vije do ponorov vzhodno od Dolenje vasi. Ob visokih vodah pa del voda teče dalje in ponikne šele pri Zadnji Rinži.
Okameneli svatje ali Bele stene
Na Veliki gori, zahodno od Rakitnice, štrlijo iz gozda veliki skladi apnenca, imenovani Bele stene ali, po ljudskem pripovedovanju, Okameneli svatje. Legenda pravi, naj bi svatje okameneli zaradi nespodobnega vedenja in zato preložili udeležbo na svatbi za nekaj tisoč let.
Ponorna jama Tentera
V Tenteri blizu vasi Žlebič izginjajo pod zemljo vode potoka Tržiščica. Jama je tipičen primer plitve jame na stiku kraških in vodo nepropustnih kamenin. Celoten sistem obsega 900 metrov podzemnih rovov, zato je Tentera ena najdaljših jam na Dolenjskem. Njene vode se izlivajo v povodje reke Krke.
Kadice
Ob severozahodnem robu doline, v občini Sodražica, izvira Bistrica v ozki soteski, imenovani Kadice. Potok s svojimi pritoki je zaradi strmega padca v kamen izdolbel tolmune ali kadi, po čemer je soteska dobila ime. Tu najdemo predstavnike alpskega rastlinstva in nekatere ogrožene ter endemične rastlinske vrste, npr. kranjski jeglič.