Knjižnica Miklova hiša Ribnica

Škrabčev trg 21, Ribnica
T: +386 (0)1 83 50 382
M: +386 (0)41 390 057
E: illsikrib@rib.sik.si

Vsebinski plan za leto 2017

Ribnica, 4. 10. 2016                                                                                             Marko Zupanc, direktor

 

UVOD

 

Knjižnica Miklova hiša je splošna knjižnica s sedežem v Ribnici in dvema krajevnima knjižnicama, v Sodražici in Loškem Potoku. Knjižnica Miklova hiša je javni zavod, ki opravlja javno službo na področju knjižnične dejavnosti za območje občin Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka. Po statističnih podatkih je 1. 1. 2016 na tem območju prebivalo naslednje število prebivalcev:

Tabela 1: Prebivalci na območju delovanja knjižnice

Občina

Prebivalci

Ribnica

9.347

Sodražica

2.186

Loški Potok

1.866

Skupaj

13.399

(uradni statistični podatki, glej http://www.stat.si)

Knjižnica Miklova hiša je osrednja knjižnica za območje že omenjenih treh občin, ki skrbi za usklajevanje nabavne politike gradiva na svojem območju, spremlja in usmerja strokovno delo na podlagi dogovorjene knjižničarske politike ter neposredno pregleduje delo krajevnih knjižnic, skrbi za strokovno izpopolnjevanje knjižničarskih delavcev, svetuje in zbira podatke o delovanju knjižnic na svojem območju ter vodi njihov razvid.

 

Osrednja knjižnica je nosilka kulturnega, informacijskega, izobraževalnega in socialnega življenja, ki razpolaga z lastno bazo podatkov, se povezuje z drugimi knjižnicami ter vodi in organizira medknjižnično izposojo.

Skrb osrednje knjižnice je koordinacija dela, ki naj bi zagotavljala racionalen dostop do informacij in knjižničnega gradiva po načelu: pravo gradivo v pravi obliki, pravemu uporabniku, ob pravem času, na pravo mesto.

Pri svojem delu se Knjižnica Miklova hiša povezuje s Centrom za razvoj knjižničarstva pri NUK, z osrednjo območno Knjižnico Mirana Jarca iz Novega mesta, Zvezo splošnih knjižnic in ZBDS.

 

POSLANSTVO

Knjižnica, ki je locirana v središču lokalne skupnosti se prizadeva za to, da bi postala središče kulturnega, izobraževalnega, informacijskega in socialnega življenja. Glede na sodobne potrebe po komunikaciji lahko dodamo še vlogo knjižnice kot komunikacijskega središča, pa naj gre za tehnološko, informacijsko vozlišče ali pa samo za prijeten in odprt prostor, kjer se ljudje radi srečujejo. Ribniška knjižnica je zasnovana na združitvi njenih klasičnih nalog (izposoja knjižničnega gradiva, spodbujanje in promocija branja), sodobnih potreb uporabnikov in zahtev okolja (novi mediji in informacijski viri, izobraževanje, informacijska pismenost, občutek za pripadnost lokalni skupnosti, podpiranje etnične, kulturne in jezikovne raznolikosti, druženje), tako da uporabnikom nudi prijazno in spodbudno okolje za raznovrstne dejavnosti. Knjižnica s svojim delovanjem pomembno prispeva k družbenemu, gospodarskemu, kulturnemu in socialnemu razvoju okolja.

 

ZAKONSKE PODLAGE ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI

Zakoni

$1§  Zakon o zavodih (Uradni list RS 12-481/1991, RS 17-599/1991-I, RS 55-2515/1992, RS 13-587/1993, RS 66-2401/1993, RS 66-2402/1993, RS 45-17351/1994, RS 8-379/1996, RS 31-1439/2000, RS 36-1687/2000, RS 127-5348/2006),

$1§  Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS 87-4446/2001, RS 96-4807/2002),

$1§  Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS 96-4807/2002, RS 123-5268/2006, RS 7-249/2007, RS 53-2830/2007, RS 65-3565/2007, RS 56-2344/2008, RS 4-129/2010, RS 20-822/2011, RS 100-4259/2011).

Podzakonski predpisi:

$1§  Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS 73-3540/2003, RS 70-3046/2008, RS 80-3135/2012),

$1§  Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS 29-1129/2003),

$1§  Pravilnik o razvidu knjižnic (Uradni list RS 105-4629/2003).

Drugi dokumenti

$1§  Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Miklova hiša (Uradni list RS, št. 76/2002, 5/2006 in 47/2011),

$1§  Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja Knjižnice Miklova hiša (2013),

$1§  Standardi za splošne knjižnice (Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2005),

$1§  Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva (NUK, 2004),

$1§  Strategija razvoja splošnih knjižnic Slovenije 2013-2020.

 

JAVNI INTERES

Javni interes na področju knjižnične dejavnosti je opredeljen v Nacionalnem programu za kulturo in vanj spadajo:

$1·       kar najboljša ponudba knjižničnega gradiva,

$1·       ponudba informacij in storitev, ki so osredotočene na kulturne, izobraževalne, informacijske in socialne potrebe okolja,

$1·       informacijsko opismenjevanje in podpora vseživljenjskemu učenju,

$1·       zagotavljanje prostorskih možnosti in opreme za uporabo gradiva,

$1·       pridobivanje informacij in smotrna izraba prostega časa v knjižnicah,

$1·       omogočanje dostopa do urejenih zbirk domoznanskega gradiva za lokalne študije,

$1·       izobraževanje, raziskovanje in podporni projekti,

$1·       dostop do podatkov o nacionalni zbirki in nacionalno pomembnih knjižničnih zbirkah iz vseh knjižnic v Sloveniji prek sistema COBISS in medmrežja,

$1·       dostop do svetovnih virov informacij,

$1·       medknjižnična izposoja iz domačih in tujih knjižnic.

kadrovski načrt (priloga 1)

V knjižnici je trenutno redno zaposlenih 10 delavcev: 6 strokovnih delavk in 4 upravno – tehnični delavci (od tega sta dva za polovični delovni čas). V letu 2017 se ne pričakuje kadrovskih sprememb.

STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE  IN IZPOPOLNJEVANJE  KNJIŽNIČNIH DELAVCEV

Načrtujemo potrebna izobraževanja delavcev na Inštitutu informacijskih znanosti v Mariboru, NUK-u, izobraževanjih, ki jih pripravlja Knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu, Društvo knjižničarjev Dolenjske, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Udeležili se bomo izobraževanj, ki jih v okviru strokovnih sred organizira Mestna knjižnica Ljubljana, izobraževanj direktorjev knjižnic, ki jih organizira Združenje splošnih knjižnic in drugih, ki so potrebna za našo dejavnost (gledališke dejavnosti za otroke).

OBRATOVALNI ČAS

Obratovalni čas knjižnice je čas, ko je knjižnica odprta in izvaja storitve za uporabnike. Knjižnica mora biti odprta v času, ki ustreza največjemu številu njenih potencialnih uporabnikov.

13. člen Uredbe o osnovnih storitvah knjižnic določa minimalni obseg obratovalnega časa in sicer za osrednjo knjižnico v Ribnici je ta pogoj 8 ur dnevno, 5 dni v tednu in ob sobotah 5 ur. V krajevni knjižnici Sodražica je obseg obratovalnega časa 15 ur tedensko, za krajevno knjižnico Loški Potok pa 4 ure tedensko.

Obratovalni čas naše knjižnice je v skladu z Uredbo. V mesecu juliju in avgustu velja poletni obratovalni čas, dan pred praznikom pa predpraznični obratovalni čas.

Tabela 2: Obratovalni čas ()

 

Knjižnica Ribnica

Knjižnica Sodražica

Knjižnica Loški Potok

 

Poletni OČ

Poletni OČ

Poletni OČ

Ponedeljek

9.00-19.00

11.00-19.00

12.00-19.00

15.00-19.00

   

Torek

9.00-19.00

8.00-16.00

       

Sreda

8.00-16.00

11.00-19.00

17.00-19.00

17.00-19.00

11.30-16.30

11.30-16.30

Četrtek

9.00-19.00

8.00-16.00

       

Petek

9.00-19.00

11.00-19.00

12.00-19.00

15.00-19.00

   

Sobota

8.00-13.00

         

Tabela 3: Predpraznični obratovalni čas za delo z uporabniki

24. december

9.00-13.00

31. december

9.00-13.00

Če je ta dan sobota, je knjižnica zaprta.

 

KNJIŽNIČNO GRADIVO

UVOD

Finančna sredstva, namenjena nakupu knjižničnega gradiva so približno enaka z letom 2016. Glede na Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS, št. 73/2003) je potrebno knjižnično zbirko dopolniti s prirastom 200 enot gradiva na 1000 prebivalcev, kar za naše področje pomeni letni prirast 2700 enot gradiva. Glede zbirke neknjižnega gradiva mora letni prirast znašati 22 enot na 1000 prebivalcev, kar za naše področje pomeni 297 enot. Knjižnica mora imeti tudi najmanj 40 naslovov tekoče naročenih serijskih publikacij letno.

$11.       SPLOŠNA IZHODIŠČA

Nakup knjižničnega gradiva obsega predvsem zadnje izdaje založniške produkcije. Izjema je starejše gradivo, ki ga knjižnica potrebuje ali za izgradnjo domoznanske zbirke ali v primeru poškodbe oziroma izgube. V primeru, da uporabnik izrazi željo po gradivu, ki ga knjižnica nima, se navedeno reši z medknjižnično izposojo.

Knjižnica v nakup vključuje monografske publikacije, serijske publikacije in elektronske publikacije v okviru letnega načrtovanega števila enot ter v okviru finančnih sredstev. V nakup za leto 2017 bo knjižnica vključila vsaj 15 odstotkov naslovov publikacij v javnem interesu, katerih izdajo je v zadnjem letu finančno podprla Javna agencija za knjigo v okviru založniških programov in projektov s področja kulture. V nakup knjižničnega gradiva bodo vključene publikacije vsaj 50 slovenskih založb.

Knjižnica Miklova hiša ponuja uporabnikom slovenski portal Biblos preko katerega je možna nabava elektronskih knjig.

$12.       NAČRTOVANJE NAKUPA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

POTREBE OKOLJA

Bogastvo naroda je v razvijanju znanja in sposobnosti, zato bo knjižnica vsem prebivalcem zagotavljala enake možnosti za dostop do publikacij in informacij na vseh medijih ter zadovoljevala njihove kulturne, informacijske, izobraževalne, raziskovalne, komunikacijske in socialne potrebe. S tem bo omogočala njihov osebnostni razvoj ne glede na njihove finančne, intelektualne ali druge zmožnosti oziroma potrebe.

Za zadovoljevanje informacijskih potreb občanov bomo nabavljali periodiko v slovenskem in v tujih jezikih, gradivo z informacijami javnega značaja, strokovno gradivo z informacijami, ki pomagajo k boljši organizaciji vsakdanjega življenja, podatkovne zbirke in elektronske vire.

Za zadovoljevanje izobraževalnih potreb bomo zagotavljali gradivo različnih strok in znanstvenih disciplin na različnih stopnjah zahtevnosti, za različne starosti in za različne namene (permanentno izobraževanje, prostočasne aktivnosti, osebnostna rast), ki bo na različnih nosilcih in medijih.

Pri zadovoljevanju raziskovalnih potreb bomo posebno pozornost posvečali spoznavanju, proučevanju in raziskovanju preteklosti in sedanjosti lokalnega okolja, kar bomo podpirali z zbiranjem vseh vrst domoznanskega gradiva, sodelovali z osnovno šolo pri zagotavljanju potrebnih virov za prve procese raziskovanja, podpirali raziskovalno delo v okviru seminarskih in diplomskih nalog srednješolskega izobraževanja in visokošolskega študija.

Kulturne potrebe bomo zadovoljevali z izgradnjo kvalitetnih zbirk leposlovnega gradiva za različne starosti, okuse in zahtevnostne stopnje ter z nabavo kvalitetnih glasbenih posnetkov in filmov.

RAZVIJANJE BRANJA, BRALNE KULTURE IN INFORMACIJSKE PISMENOSTI

Za razvoj bralne kulture je bistvena oskrba s knjižničnim gradivom in informacijami ter možnostmi za uporabo in motiviranje za uporabo knjižničnega gradiva, svetovanje in pomoč pri iskanju, izboru, vrednotenju in aktivni uporabi knjižničnega gradiva, učenje samostojnega poizvedovanja, izbire, vrednotenja in uporabe knjižničnega gradiva in informacijskih virov. Knjižnica se trudi zagotavljati večjo dostopnost kakovostne in raznovrstne knjižne produkcije, promovirati slovenske avtorje ter promovirati znanje in informacije.

Zadnja leta namenjamo veliko pozornost promociji kvalitetnejšega knjižničnega gradiva za odrasle. K temu pripomorejo projekti oglaševanja kvalitetne literature preko različnih medijev (internetna stran knjižnice, radio Univox in radio Urban in lokalna televizija), bralni klub (od januarja 2013), literarni večeri in aktualne razstave. Z ustreznim nakupom in promocijo pričakujemo tudi v letu 2017 ustrezen dvig števila izposojenih enot omenjenega gradiva.

Sodelovanje z vrtcem in šolo je pomembno za razvoj branja in bralne kulture pri mladih uporabnikih knjižnice. Učencem in predšolskim otrokom bomo tudi v letu 2017 podrobneje predstavili knjižnične prostore, postavitev gradiva in možnosti uporabe storitev naše knjižnice ter jih spodbujali k čim večji uporabi le-teh. Za razvijanje branja in bralne kulture bodo lahko sodelovali pri različnih dejavnostih: pravljične urice, vrtec na obisku, gledališke predstave, ustvarjalne delavnice, projekt Poletavci v času poletnih počitnic ter nacionalni projekt Rastem s knjigo.

Z nakupom elektronskih virov in podatkovnih baz TAX-FIN-LEX, EBSCO, Britannica itd. bomo spodbujali informacijsko opismenjevanje in uporabnike motivirali za njihovo uporabo. Informacijsko pismenost uporabnikov bomo spodbujali tudi z individualnim svetovanju računalniškega opismenjevanja ter nudili individualno usposabljanje pri iskanju, rezerviranju in naročanju gradiva preko COBISS/OPAC-a.

POSEBNOSTI OKOLJA

Knjižnica po Standardih za splošne knjižnice zbira, obdeluje, hrani, vzdržuje, predstavlja in posreduje knjižnično gradivo in informacije, omogoča uporabo knjižničnega gradiva in zagotavlja vsakomur na svojem območju dostop do znanja, informacij in storitev ne glede na njegovo starost, spol, versko in politično prepričanje, narodnost, raso, jezik ali socialni status, zaposlitev in stopnjo izobrazbe, kakor tudi vsem posameznikom in skupinam s posebnimi potrebami.

Tudi v letu 2017 bomo z nakupom knjižničnega gradiva in razporejanjem le-tega oblikovali knjižnično zbirko, ki bo prilagojena značilnim in posebnim potrebam okolja v okviru ciljnih skupin.

AKTUALNOST GRADIVA

Prirast novega gradiva je strokovni delovni proces, ki poteka načrtno, sistematično, neprekinjeno in s katerim knjižnica vzdržuje aktualnost svoje temeljne zaloge knjižničnega gradiva. Knjižnica nabavlja pretežno sodobno gradivo in sicer tako z vidika vsebine kot leta izdaje, pri starejšem gradivu pa se omejuje na tisto s posebno domoznansko vrednostjo. Prav tako bomo skrbeli za hitro in učinkovito obdelavo ter izločanje in odpis poškodovanega, zastarelega in nezanimivega gradiva, ki si ga nihče ne izposoja. Pri tem bomo upoštevali kriterije Standardov in Navodila NUK-a o izločanju in odpisu gradiva. V letu 2017 predvidevamo odpis 1.000 enot gradiva.

ZASTOPANOST KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

V skladu s Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe v letu 2015 načrtujemo ustrezen izbor gradiva, sestavljen iz 60% naslovov strokovnega in 40% naslovov leposlovnega gradiva na tiskanih in drugih medijih.

Pri izboru gradiva bomo upoštevali potrebe odraslega prebivalstva ter otrok in mladine. Slednjim bomo namenili 30% naslovov gradiva v okviru letnega prirasta.

Knjižnica zbira različne vrste knjižnega in neknjižnega gradiva: monografije, periodiko (časopise in časnike), zgoščenke, DVD-je, CD-rome, zvočne knjige, podatkovne zbirke ter diplomska in magistrska dela domoznanskega pomena. Načrtujemo nakup 2.830 enot knjižničnega gradiva, kar znaša 0,21 enot na prebivalca. Od tega načrtujemo nakup 2.400 enot knjižnega gradiva (0,18 enot na prebivalca).

Z vključitvijo knjižnice v spletni portal Biblos ponujamo uporabnikom možnost izposoje elektronskih knjig. Z nabavo najaktualnejših naslovov bomo ponudbo elektronskih knjig povečali glede na povpraševanje in aktualnost. Razvijajoča se informacijska tehnologija narekuje, da nabavljamo poleg elektronskih knjig tudi elektronske podatkovne zbirke in uporabnikom zagotavljamo neposreden dostop do njih. Prav tako bomo zagotavljali tudi dostop do drugih spletnih gradiv, potrebnih za vsakdanje življenje ter dostop do digitalizirane kulturne dediščine in e-vsebin, ki bodo v prihodnje večinsko uporabljani viri za izobraževanje, raziskovanje in kulturno razvedrilo. Knjižnica bo v letni nakup gradiva vključila tudi 300 enot neknjižnega gradiva (0,03 enot na prebivalca). V zbirko bomo vključili tudi nakup 130 tekočih naslovov informativnega periodičnega tiska - časnikov in časopisov.

Nakup je načrtovan v skladu s kriteriji Standardov in Nacionalnega programa za kulturo.

MOŽNOSTI DOSTOPA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

V 13. členu Uredbe o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS, št. 87/01 in 96/02) je določeno število ur odprtosti knjižnice glede na vrsto knjižnic. Osrednja knjižnica je odprta 53 ur na teden, obe krajevni knjižnici skupaj pa sta tedensko odprti 21 ur, knjižnica Sodražica 16 ur, Loški Potok pa 5 ur tedensko. Delež odprtosti organizacijskih enot glede na uredbo je 52,5%, kar je skladno z zahtevo Uredbe.

SODELOVANJE Z DRUGIMI KNJIŽNICAMI

Osrednja knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta nam nudi svetovalno pomoč pri računalniški podpori, pri zbiranju, obdelovanju in hranjenju domoznanskega gradiva, usmerja izločeno knjižnično gradivo in omogoča brezplačno medknjižnično izposojo. Kot osrednja območna knjižnica ima namreč povečan in zahtevnejši izbor knjižničnega gradiva ter informacij. Poleg tega skrbi za srečanja in izobraževanja knjižnic dolenjske regije.

KATALOG VZAJEMNEGA BIBLIOGRAFSKEGA SISTEMA

Bibliografski podatki nabavljenega gradiva se bodo sproti vnašali v vzajemni bibliografski sistem in gradivo bo na voljo za izposojo. Dostop do vzajemnega kataloga imajo vse tri enote.
Načrtovani obrat izposoje knjižnične zbirke je 2,2, načrtovani delež včlanjenih prebivalcev pa je 25%.

$13.       ODSTOPANJA OD STROKOVNIH PRIPOROČIL NAČRTOVANJA

Do odstopanj strokovnih priporočil lahko pride v primeru zmanjšanja sredstev za nakup knjižničnega gradiva. Če se bodo v letu 2017 iz kateregakoli vira financiranja zmanjšala sredstva, bo knjižnica nabavljala manjše število izvodov prevedenega leposlovja lahkotnejših žanrov, omejevala nakup tujejezične literature (strokovne in zahtevnejše leposlovne), omejevala nakup trenutno aktualne literature, ki nima trajnejše vrednosti, omejevala nakup gradiva za otroke, ki ima krajši čas obstojnosti (npr. kartonke, knjige z zavihki ipd.) itd. V primeru radikalnejšega zmanjšanja sredstev bomo nakup omejevali linearno po vseh vsebinskih in oblikovno-vrstnih kategorijah gradiva.

 

DOMOZNANSTVO

Domoznanska dejavnost v knjižnicah pomeni zbiranje, strokovno obdelavo in ustrezno hranjenje domoznanskega gradiva ter posredovanje informacij iz tega gradiva. Omogoča raziskovanje in predstavljanje lokalnega prostora. Temelji na tradiciji in zakonodaji. Osnovni namen domoznanske dejavnosti v knjižnici je omogočanje prebivalcem oziroma uporabnikom tekoče informiranje o aktualnih dogodkih in dogajanju na njihovem območju ter seznanjanje z razvojem okolja. Hkrati pa mora omogočiti uporabnikom vpogled v zgodovinske, geografske in druge vire, ki jih knjižnica pridobiva z zbiranjem, obdelovanjem in hranjenjem tudi starejšega domoznanskega gradiva.

Knjižnica se zaveda, da je ena izmed njenih najpomembnejših nalog organizacija in zbiranje domoznanskega gradiva. Redno se zbirajo knjige in publikacije z lokalnega območja, pa tudi diplomska in magistrska dela, bodisi domačinov kot tudi drugih, ki pišejo o območju, ki ga knjižnica pokriva. Opravila se je obsežna akcija zbiranja informacij glede serijskih publikacij. Okolje je bilo seznanjeno s pomenom domoznanstva tako s pisnim obvestilom, kot tudi z aktivnostmi in predavanji, ki jih je knjižnica organizirala. Knjižnica Miklova hiša je izdala dve publikaciji in sicer zbornik literarnih del V iskanju identitete ter knjigo z zapisom zgodb v narečju z naslovom Usaka vas ima suj glas. Poleg rednega zasledovanja in zbiranja domoznanskega gradiva, smo v letu 2016 povečali in uredili domoznanski oddelek. Nabavljene so bile nove knjižne police, miza, predalnika in omara. Domoznansko gradivo je tako sedaj razstavljeno in pregledno. V letu 2017 nameravamo zbirati in pripravljati gradivo, ki bi z dodatnimi sredstvi lahko bilo objavljeno.

Sodelujemo pri projektu Kamra. Regijski portal KAMRA je spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah.

Informacijska služba

Osnovne storitve knjižnice so dostopne vsakomur v obsegu, ki ga določa uredba. Te storitve se nanašajo na izposojo gradiva, posredovanje informacij in bibliopedagoško delo oziroma usposabljanje uporabnikov za uporabo knjižnice. Knjižnica nudi uporabnikom brezplačno pomoč pri uporabi javnih katalogov in jim posreduje enostavne informacije o gradivu in iz gradiva, ki je v lasti knjižnice in do katerega ima knjižnica dostop. Enostavna informacija je tista, ki jo knjižničar pridobi z uporabo enega informacijskega vira.

Informacijsko službo izvajajo vsi zaposleni, ki delajo z uporabniki. Le-ta obsega:

$1·       uvajanje uporabnikov v iskanje in uporabo vseh vrst informacijskih virov,

$1·       neposredno individualno pomoč pri iskanju odgovorov na najrazličnejša vprašanja,

$1·       dajanje vseh vrst informacij (osebno in po telefonu),

$1·       neposredno predstavljanje knjižničnega gradiva posameznikom in skupinam, razne posredne oblike predstavljanja knjižničnega gradiva (seznami knjižnih novosti, nagrajenih del in avtorjev, pomembnih obletnic, dogodkov ...).

članstvo knjižnice, obisk in izposoja

IZPOSOJA knjižničnega gradiva v letu 2015 je znašala 166.057 enot, od tega 110.433 na dom in 55.624 v čitalnico. Tako kot po vseh splošnih knjižnicah po Sloveniji v zadnjih petih letih, je opažati v preteklem letu 3,4% upad izposoje.    

Standardi za splošne knjižnice definirajo, da naj knjižnica na območju svojega delovanja vključuje med svoje članstvo vsaj 40% vseh prebivalcev in vsaj 60% mladine do 15. leta. V Knjižnici Miklova hiša je bilo v letu 2015 vpisanih 2.220 članov (v Ribnici 1.829, v Sodražici 283 in Loškem Potoku 108), kar predstavlja  16% prebivalstva. Nižji odstotek članstva gre na račun racionalizacije včlanjenosti  v družini, saj je navadno včlanjen le eden ali dva družinska člana, ki si izposojata knjižno gradivo tudi za druge člane družine. Glede na težje finančno stanje se ne pričakuje bistvenih sprememb v povečanju članov knjižnice. Trudili se bomo, da članstvo zadržimo. Finančne dolžnike se obravnava individualno.

OBISK Knjižnice v letu 2015 šteje 65.617 (40.014 na račun izposoje, 19.385 na račun uporabe čitalnice in interneta ter 5.468 na račun prireditev) oseb. Za razliko od izposoje, se je obisk v preteklem letu povečal za 5,5%. Trend povečanja obiska opazen vsako leto. Tudi v letu 2017 pričakujemo večji obisk, in sicer na račun gostoljubnosti, ustrežljivosti in tudi povečanega števila dejavnosti.

 

vsebinski program za otroke in odrasle

Pomembni element knjižnične dejavnosti je program za otroke in odrasle. Program dejavnosti knjižnico bogati, družbo v kateri izvaja svoj program pa socializira, intelektualizira in vnaša višji kulturni nivo bivanja. Knjižnica se na ta način z izvajanjem svojega programa vključuje v vseživljenjsko učenje. Prav zaradi kulturno-izobraževalnega in družbenega poslanstva knjižnice, se bo Knjižnica Miklova hiša v letu 2017 prizadevala, da bo izvajala kvaliteten program tako za otroke kot odrasle.

I. PROGRAM ZA OTROKE IN MLADINO

$11.       Pravljične urice

potekajo skladno z šolskim letom, kot vsako leto bodo v letu 2017 potekale enkrat mesečno, ob četrtkih (1., 2., in 3. četrtek) od oktobra do maja v popoldanskem času za otroke od 4. do 6. leta starosti.

1 x mesečno bo pravljica za otroke od 4. do 6. leta starosti v Sodražici in Loškem Potoku od oktobra do maja.

V tednu otroka obisk vseh skupin vrtca (8 skupin).

$12.       Vrtec na obisku v knjižnici

bo v dopoldanskem času povabljenih 12 skupin otrok iz Vrtca Ribnica, ki jim bo pripravljena pravljica na izbrano temo.

$13.       Bibliopedagoške ure za učence:

Bibliopedagoške ure za nižje razrede osnovne šole v Ribnici, Dolenji vasi in Sušju bodo potekale skozi vse šolsko leto 2016/2017:

$11.       razred: Spoznavajmo knjižnico

$12.       razred: Kako se znajdem v knjižnici

$13.       razred: Knjižne zbirke in novosti

$14.       razred: Križ kraž med poučnimi knjigami

$15.       razred: Kako napišem referat ali plakat?

$16.       razred: Ali je strip literatura?

7. razred: Projekt Rastem s knjigo

Bibliopedagoški program na OŠ Ribnica, OŠ Sodražica in OŠ Loški Potok, ki traja dve šolski uri, zajema:

$1ü  predstavitev knjižnice, postavitev knjig, zgodovina Miklovih in hiše, knjižnice in ogled knjižnice,

$1ü  reševanje Slovenskega knjižnično- muzejskega mega kviza,

$1ü  pogovor o branju in predstavitev knjige, ki jim jo podarja Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport,

$1ü  izčrpen pogovor o branju, načinih branja, težavah pri branju in predstavitev knjig (samo OŠ Sodražica in OŠ Loški Potok).

8. razred: Jezikovna delavnica na temo narečja v katero bodo vključeni vsi razredi OŠ Ribnica, OŠ Sodražica in OŠ Loški Potok.

9. razred: Cobiss

Vsi razredi OŠ Ribnica, OŠ Sodražica in OŠ Loški Potok v njihovih računalniških učilnicah.

 

$14.        Projekt Beremo domače branje

v povezavi z OŠ Ribnica za sedmošolce, ki težje berejo ali branja ne marajo.

II. PROGRAM ZA ODRASLE

$11.        Druženje z varovanci VDC-ja

1 x mesečno v VDC-ju srečanje z varovanci; branje pravljice, pogovor, reševanje ugank in kvizi.

$12.       Srečanja v DSO-ju

1x na dva meseca srečanje v Domu starejših občanov; branje pravljic (umetne in ljudske), krajših zgodb, poezije oziroma kaj po njihovem izboru.

$13.       Razstave

ob redni spremljavi o dogodkih in priložnostih se bodo organizirale (mesečno) redne razstave in opozorile na pomembnost in aktualnost dogodka - posebno s področja literature, književnosti in domoznanstva.

$14.       Gledališki abonma

v sezoni 2016/2017 je pripravljenih 6 predstav, od tega se bodo tri izvajale letu 2017. Programa prireditev za sezono 2017/2018 še ni.

$15.       Bralni klub

Je projekt širjenja bralne kulture. Člani kluba se bodo dobivali mesečno. Obravnavali bodo različna literarna dela izbranih avtorjev.  

$16.       Predavanja, večeri, okrogle mize

Se bodo vrstila ob torkih zvečer oziroma ob večerih v dogovoru s predavatelji. Mesečno se bodo objavljali dogodki tako na spletni strani, v medijih in pisno po pošti.

$1·       TEMATSKI VEČERI - pogovor ali predavanje na določeno temo oziroma aktualno vsebino.

$1·       LITERARNI VEČERI – pogovor z avtorji knjig oziroma predstavitve literature.

$1·       KULTURNI VEČERI – ob kulturnem prazniku in drugih priložnostih.

$1·       GLASBENI VEČERI – ponudba Jesenskih serenad ali koncerti drugih glasbenih skupin.

$1·       FILMSKI VEČERI – ponudba filma in pogovor na temo (za mladostnike, dijake in študente).

$1·       POTOPISNA PREDAVANJA – ponudba, ki pokriva področje zanimanja mladih in starejših.

$1·       POGOVORNI VEČERI – pogovor z znano osebnostjo.

$1·       OKROGLE MIZE – ponudba za debato o aktualnem dogajanju.

projekti v letu 2017

$11.      Projekt – knjižnica pod krošnjami

Ponudba Knjižnice pod krošnjami se je začela v poletju 2014 in se izkazala kot primerna popestritev knjižnične ponudbe in dejavnosti na grajskem dvorišču. Knjižnica namerava tudi v letu 2017 izvesti projekt v času poletnih počitnic (od začetka junija do konca avgusta -tri mesece) in sicer vsak četrtek, petek in soboto. Med knjigami, časopisi in revijami kot tudi otroško literaturo bodo zastopane vse zvrsti in mnogi formati, predvsem pa takšni, ki so najbolj primerni poleti v parku. S tem projektom se bo Knjižnica Miklova hiša promovirala in obenem ponudila priložnost srečanja s knjigami otrokom in odraslim na odprtem prostoru. Ob sobotah bodo organizirane igre in delavnice za otroke. Vodenje delavnic bomo organizirali s pomočjo društev in zavodov območja. Knjižnico pod krošnjami vodijo prostovoljci.  

$12.      Poletavci

Gre za projekt poletnega branja, ki vključitve otroke med 7 in 13 letom in sicer vseh treh občin, Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka. Otroci morajo zadostiti zahtevi, da v času poletnih počitnic berejo vsaj 30 dni 30 minut na dan. V letu 2015 je zahtevo opravilo 76 otrok, v letu 2016 87 otrok. Zaradi pomembnosti spodbujanja branja v času počitnic, bomo projekt Poletavci tudi v letu 2017 izvedli. Ob zaključku projekta bomo organizirali večjo prireditev in otroke nagradili.

$13.      Lutkovne predstave za otroke

Zaradi velikega zanimanja za lutkovne predstave, bomo tudi v letu 2017 organizirali najkvalitetnejše lutkovne predstave za otroke in sicer v TVD Partizanu.  Zaradi visokih stroškov gostovanj, starši otrok lutkovne predstave sofinancirajo. V letu 2017 načrtujemo štiri predstave.  

$14.      Glasbene variacije

Dve leti smo imeli projekt Jesenske serenade. Glede na (pre)visoko ceno tega projekta, smo šli v lanskem letu skupaj z Inotherm-om v sodelovanje in pripravili Koncerni abonma Ribnica, ki je v svojem programu vključeval štiri kvalitetne koncerte klasične glasbe. Glede na izbor v Koncertnem abonmaju, ki je zelo klasično usmerjen, je Knjižnica Miklova hiša ponudila še nekaj drugih glasbenih prireditev (glasbenih alternativ v smislu stare glasbe in sodobnega glasbenega ustvarjanja), ki jih namerava ponuditi tudi v letu 2017. S koncertnimi prireditvami želi ribniškemu občinstvu približati raznovrstnost glasbe.

PROSTOR IN OPREMA

Neto površina knjižnice je 445 m2. V prvem nadstropju se razprostira vse knjižnično gradivo in pisarna strokovnih delavk. V drugem nadstropju sta pisarni za knjižnično-upravni kader in dvorana s 70 stoli vse skupaj prostornine skoraj 150 m2.

Da bi Miklova hiša imela lepo podobo, še posebno, da bi smiselno uredili knjižnico in v njej prostor za uporabnike, smo se prizadevali in naredili naslednje korake:

Leta 2012 smo povečali knjižnični prostor tako, da smo tajništvo in direktorat preselili v drugo nadstropje .

Leta 2013 smo uredili celotno knjižnično gradivo po smiselnih enotah in v središčni prostor postavili izposojevalni pult. Uredili smo nekaj »kotičkov« za študij in pregledovanje elektronskih informacij.

V letu 2014 smo preuredili otroški in mladinski oddelek, postavili označbe prostorov in označbe knjižničnega gradiva. Zamenjali smo celotno razsvetljavo (LED tehnologija) v knjižnici in hodnikih ter zamenjali termostatske ventile na radiatorjih po celotni stavbi. Poleg tega smo začeli s prenovo dvorane v II. nadstropju.

V letu 2015 smo zaključiti s prenovo dvorane – izolirali prostor, povečali volumen in uredili primerno razsvetljavo. Poleg dvorane smo sanirali kletne prostore in prostor v pritličju, kjer naj bi imel pisarno odgovorni za razstave oziroma je bila uporabljena v zadnjih letih kot depo galerije. Vsa polkna v pritličju so bila prenovljena. Prepleskali smo tudi vse lesene dele v notranjosti Miklove hiše (vrata, lesene obloge itd).

V letu 2016 smo na novo postavili domoznanski oddelek in v njem razpostavili domoznansko gradivo. V dvorani smo uredili razstavni prostor z Miklovo dediščino. V celotnem objektu Miklove hiše smo napeljali video-nadzorni sistem.

Poleg mnogih stvari, ki so bile v zadnjih letih narejene ali prenovljene, je potrebno urediti:

$11.       Ureditev multimedijskega oddelka. DVD-ji in CD-ji na medijskem oddelku so razporejeni na policah za knjige ali v neprimernih omarah. Da bi bili pregledni in urejeni je potrebno nabaviti primerne predalnike in nosilce za elektronske medije.

$12.       Z razvojem knjižnice oziroma knjižničnega gradiva je potrebno razmišljati o knjižnični zaščiti predvsem najbolj dragocenih knjig (slovarji, enciklopedije…). Knjižnično gradijo je povsem nezaščiteno, zato se dogajajo odtujitve knjig. S sistemom zaščite, ki ga bo potrebno uvajati postopno bomo najprej najdragocenejše gradivo zavarovali pred krajo. Po drugi strani pa nam zaščitni sistem omogoča, da najdemo založeno gradivo, ki ga uporabniki včasih odložijo na napačno mesto.[1]

$13.       Z razvojem knjižnične dejavnosti in z namenom večje razbremenjenosti kadra, ki gradivo izposoja je potrebno nabaviti knjigomat. S knjigomatom bodo uporabniki bolj samostojni pri izposoji in vračanju knjig, knjižnično osebje pa se bo lahko bolj posvetilo uporabnikom pri iskanju knjižničnega gradiva in svetovanja.[2]

$14.       Dvigalo (iz pritličja v prvo nadstropje) v zadnjem delu stavbe Miklove hiše je zakonska in družbena zahteva. S tem bi knjižnica oziroma Miklova hiša postala dostopen kraj za vsakogar. Knjižnica brez dvigala v prvo nadstropje ne more biti prijazna do vseh uporabnikov. Posebno invalidi in mlade mamice z vozički so prikrajšani za uporabo knjižnice.  

$15.       Poleg dvigala, je potrebna ureditev - zasteklitev atrija, ki bo za knjižnico predstavljala novo križišče oziroma prehod med mladinskim oddelkom in oddelkom s strokovnim gradivom. Z zasteklitvijo prostora bi bil ustvarjen predprostor in prostor srečavanja tako mladih kot odraslih. Zasteklitev atrija bi knjižnici omogočal krožen promet in hiter prehod med najbolj oddaljenima oddelkoma.

$16.       Glede na dotrajanost vodovodne inštalacije, se v zadnjem letu soočamo s puščanjem vode v WC, predvsem pri pisoarjih, ki pa so tudi delno zamašeni. Potrebna bo sanacija predvsem na moškem WC-ju.

$17.       Da bi bila dvorana še bolj uporabna, bi bilo potrebno v njej dograditi priročno kuhinjo, kjer bi imeli spravljene stvari za pogostitev in postrežbo. Glede na to, da je v vogalu že lijak, bi investicija ne bila tako velika.

Širitev knjižnice

Sodobna knjižnica zahteva prostor, kjer je knjižnično gradivo smiselno in pregledno urejeno. Poleg urejenosti in preglednosti knjižnice je pomembno, da uporabniki knjižnico koristijo za branje in študij. V zadnjih letih smo se trudili, da knjižnico uredimo po oddelkih in jo naredimo prijetno. V precejšnji meri nam je to uspelo, saj se opaža, da se ljudje vse več poleg izposoje, radi zadržujejo v knjižnici, in sicer v iskanju informacij ali študijsko.

V možnosti, da naredimo knjižnico še prijetnejšo, preglednejšo in bolj uporabno, predlagamo občini, da odkupi (cena okoli 41.000 evrov) ali vzame v najem 108 m2 prostora v drugem nadstropju. Zadruga prostor ponuja, ker ga ne potrebuje. Knjižnica pa bi s prostorom mnogo pridobila, saj bi v te prostore preselila vse pisarne, skladišče (kjer imamo kar precej knjig) in prostor za pripravo otroških delavnic.  S pridobitvijo teh prostorov, bi na ta način sprostili pisarno knjižničark v prvem nadstropju in v njej naredili primeren oddelek za domoznanstvo (knjige s področja Ribnice ali domači ljudje, ki so pisali knjige, brošure in diplomske) in študijsko sobo.  Poleg tega bi preselili v drugo nadstropje skladišče, ki sedaj zavzema centralni del zadružnega dela knjižnice. S tem bi se povečal prostor, ki je že premajhen za vso leposlovje.

V finančnem planu širitev knjižnice ni zajeta, saj se zavedamo, da občina potrebuje tehten premislek investicije in upravičenost vložka. Z veseljem bomo v pogovorih sodelovali in podrobneje opredelili smiselnost investicije.

 

Priloga1: Kadrovski načrt za leto 2017 za javni zavod Knjižnica Miklova hiša

V skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/2002, 123/2006, 7/2007, 53/2007, 65/2007, 77/2007, 56/2008, 94/2009, 4/2010), Zakonom o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/20001, 96/2002), Pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list, št. 73/2003, 70/08), Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Knjižnici Miklova hiša, Pravilnik o spremembah Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Knjižnici Miklova hiša ter soglasjem Sveta Knjižnice Miklova hiša, z dne 12. 10. 2016, sprejetega na redni seji, direktor sprejema naslednji

 

Kadrovski načrt za leto 2017 za javni zavod Knjižnice Miklova hiša

Knjižnica zaposluje strokovne, manipulativne in administrativno-tehnične delavce. V Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe določa minimalne pogoje za delovanje knjižnice. Po teh pogojih bi knjižnica morala imeti vsaj 8 zaposlenih, kot je razvidno iz tabele 1, od katerih je 6 strokovnega kadra. Po standardnih izračunih (Standardi za splošne knjižnice, 2005) pa bi morali imeti 10 zaposlenih s polnim delovnim časom.

Nosilni poklici strokovnih delavcev so: bibliotekar (univerzitetna izobrazba), višji knjižničar (višja izobrazba) in knjižničar (srednja izobrazba). Pravilnik določa razmerje 70% bibliotekarjev in višjih knjižničarjev in 30% drugih strokovnih delavcev. V knjižnici je zaradi preteklega stanja razmerje 50% bibliotekark oziroma višjih knjižničark in 50% knjižničark.  

V knjižnici je trenutno zaposlenih deset delavcev, od katerih sta dve zaposlitvi za polovični delovni čas in ena za šest urni delavnik (30 ur tedensko). Od 10 zaposlenih je šest oseb strokovnega kadra in trije administrativno-tehničnega oziroma manipulativnega.

Tabela 1: Stopnja zaposlovanja po Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe

Za opravljanje nalog iz 2. člena zakona najmanj 0,32 strokovnega delavca na 1.000 preb.

4,3

Najmanj 1 administrativno-tehničnega oziroma manipulativnega delavca na 10.000 prebivalcev

1,3

Za opravljanje dodatnih nalog iz 16. člena zakona še vsaj po 0,32 strokovnega delavca za vsako nalogo, ki jo izvaja.

1,6

Direktor

1

Skupaj:

8,2

Tabela 2: Stopnja zaposlovanja po standardih za splošne knjižnice

5 strokovnih knjižničnih delavcev na 10.000 prebivalcev

6,75

1 manipulativni ali tehnični knjižnični delavec na 10.000 prebivalcev

1,35

upravni delavec do 50.000 prebivalcev

1

1 delavec za računovodska in administrativna dela do 10.000 prebivalcev

1,35

Skupaj:

10,45


Tabela 3: Dejansko stanje

Delovno mesto

2016

Načrt 2017

Sistemizirano delovno mesto

Strokovni delavci: Bibliotekar

2

2

2

Strokovni delavci: Višji knjižničar

1

1

1

Strokovni delavci: Knjižničar

3

3

3

Knjižnični manipulant

0,5

0,5

0,5

Računovodja

0,5

0,5

0,5

Snažilka

0,75

0,75

0,75

Direktor

1

1

1

Skupaj

8,75

8,75

8,75

V letu 2017 ne načrtujemo sprememb pri zaposlovanju.

Soglasje sveta Knjižnice Miklova hiša je podano v Ribnici, dne 12. 10. 2017, kar potrjuje predsednik s svojim podpisom.

Predsednik:

Miha Klun

V Ribnici, dne 12. 10. 2016

Direktor Knjižnice Miklova hiša:

Marko Zupanc



[1] Zaradi visoke cene knjižnične zaščite (okrog 10.000 eurov), se le ta ne vključi v finančni načrt za leto 2017

[2] Zaradi visoke cene knjigomata (okrog 9.000) se le ta ne predlaga za finančni načrt 2017. 

 

Iskanje po strani

RSS novice

Delovni čas in kontakt

Knjižnica Miklova hiša
telefon
01 83 50 382
041 390 057
Knjižnica Loški Potok
telefon
01 83 50 128
Knjižnica Sodražica
telefon
01 83 71 026

odpiralnicas

Koledar dogodkov

<< November 2017 >> 
 Po  To  Sr  Če  Pe  So  Ne 
    1  2  3  4  5
  6  7  8101112
1315171819
2526
272930   

Kakšnih dogodkov in prireditev bi si želeli ve? v knjižnici?
 
Kateremu pravlji?nemu junaku se podaljša nos, kadar se zlaže?